S pravilnimi ukrepi za promocijo stabilne politike in primerne industrijske podlage do leta 2020, bi lahko jedrska energija zrasla do 320% do leta 2050. Doseganje tega bi pomenilo dokončanje 20 velikih reaktorjev na letni ravni, kar pomeni, da bi se število novih jedrskih elektrarn podvojilo do leta 2020, po tem letu pa bi se stopnja rasti nekoliko upočasnila.

Združenje IEA je pojasnilo, da je zgornji scenarij zasnovan na predpostavki določenih »omejitev na hitrost, s katero se jedrska zmogljivost zna razviti.« Visok jedrski scenarij, kateri v akcijskem načrtu ni podrobno raziskan, predstavlja 38 % delež jedrske energije s celotno proizvodnjo zmogljivostjo 1900 MWe. Ta raven jedrske energije bi še zmanjšala emisije ter prispevala k 11% zmanjšanju cen. »Širjenje jedrske energije je zatorej bistven sestavni del uspešne strategije k doseganju precejšnjega zmanjševanja emisij, ki prispevajo k globalnemu segrevanju.«

Direktor WNA, John Ritch, je pozitivno sprejel jedrsko napoved in dopolnil, da je še vedno preveč previdna. Poudaril je skupne smernice WNA in IEA, in sicer v izražanju pomembnosti, da se vlade združijo v jasno in neizpodbitno podporo jedrski energiji, v smislu glavnega svetovnega vira čiste energije. Dodal je tudi:« Naš svet potrebuje drzno in jasno vizijo v jedrski prihodnosti.«

Akcijski načrt je pozval vlade, da vodijo javnost k razpravi o jedrski energiji, da umesti prave predpise in oplemeniti finančno podporo (kot so garancije za posojilo), medtem ko je bilo jedrski industriji rečeno, da nadaljuje z vodenjem obstoječih jedrskih elektrarn na najvišjem nivoju varnosti in učinkovitosti.

Reaktorski proizvajalci si morajo prizadevati za vsak potreben korak k standarizaciji sedanje generacijske zasnove, da bodo novi reaktorji rutinsko zgrajeni pravočasno in v okviru proračuna do leta 2020. Proizvajalci morajo ravno tako nadgraditi oskrbovalno mrežo in podjetja, ki oskrbujejo z jedrskim gorivom se bodo morala pripraviti na veliko povečanje proizvodnje v obdobju od 2015 do 2020. Dobro sodelovanje z vladno raziskovalni telesi bi pripomoglo k vzpostavitvi IV. generacije reaktorjev, ki naj bi prišla na trg okoli leta 2030.

VIR: WNN