Generalni direktor IEA Fatih Birol je dejal: ''Brez pomembnega prispevka jedrske energije, bo tranzicija globalne energetike veliko težja. Poleg obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti in drugih inovativnih tehnologij je prispevek jedrske energije zelo pomemben, če želimo doseči trajnostne energetske cilje in izboljšati energetsko varnost. Če pa bodo ovire s katerimi se trenutno soočamo, ostale nerešene, bo vloga jedrske energije po vsem svetu kmalu v strmem padcu. Še zlasti v Združenih državah, v Evropi in na Japonskem''.

Zmanjšanje emisij

Poročilo navaja, da je jedrska energija v zadnjih petdesetih letih, pripomogla k upočasnitvi dolgoročnega naraščanja emisij ogljikovega dioksida (CO2), še posebej v razvitih državah. Globalno je od leta 1971 do 2018 jedrski prispevek preprečil 63 giga ton emisij CO2. Brez jedrske energije bi bile emisije pri proizvodnji elektrike višje za 20%, kar pomeni, da bi bile emisije v energetiki višje za 6%. Jedrska energija je proizvedla okoli polovico nizko-ogljične elektrike v razvitih državah. Kar skupno znaša 76.000 TWh, to je je desetkrat več od proizvodnje vetrne in sončne energije skupaj.

Jedrska energija je globalno drugi največji vir nizko-ogljične energije. Trenutno predstavlja 10% globalne električne proizvodnje. Prvo mesto zaseda hidroenergija s 16%. Za razvite države vključujoči ZDA, Kanado, države EU in Japonsko je bila jedrska energija zadnjih 30 let največji nizko-ogljični vir proizvodnje elektrike in tako ostaja tudi danes. Jedrska energija ima pomembno vlogo za energetsko varnost v mnogih državah, obenem pa je s staranjem in zapiranjem elektrarn njena prihodnost nepredvidljiva. Delno je razlog tudi v izključujoči politiki, vsekakor pa je slednje tudi rezultat ekonomskih in regulatornih faktorjev.

Poročilo navaja, da bi lahko brez sprememb v energetski politiki, razvite države do leta 2025 izgubile kar 25% svojih jedrskih kapacitet ter kar 2/3 do leta 2040. Pomanjkanje novih projektov ter predčasno zapiranje obstoječih elektrarn bi lahko rezultiralo v dodatne 4 bilijone ton emisij CO2.

Konkurečnost cen

V poročilu ugotavljajo, da podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn zahteva kapitalske investicije, ki pa so konkurenčne z ostalimi tehnologijami, kot so novi sončni in vetrni projekti.

Razmere na trgu, za podaljšanje življenjske dobe jedrskih elektrarn ostajajo neugodne. Zaradi znižanja prodajnih cen električne energije ter posledično nižjim dobičkom se je povečalo tveganje za predčasno zaprtje obstoječih kapacitet. To dokazujejo primeri v razvitih državah (ZDA, Evropa, Japonska).

Poleg tega so vlaganja v nove jedrske projekte v razvitih državah pogosto še bolj težavna. To dokazujejo novi projekti na Finskem, v Franciji in v ZDA, ki še niso pravočasno zaključeni ter so naleteli na mnoge stroškovne prekoračitve. Koreja je tukaj pomembna izjema s pravočasnim dokončanjem znotraj predvidenih proračunov.

Močen upad jedrske energije bi lahko imel ogromne posledice, saj bo težko doseči nove trajnostne energetske cilje, vključujoči mednarodne podnebne smernice, predvsem pa bo doseganje zastavljenih ciljev veliko dražje.

Drastično povišanje obnovljivih virov energije bi povzročilo resne izzive v integracijo novih virov v elektroenergetski sistem. Tranzicija »čiste energije« v razvitih državah bi prav tako zahtevala 1.6 trilijona ameriških dolarjev dodatnih investicij, kar bi z višjimi cenami položnic udarilo po žepu predvsem potrošnike.

Vloga političnih odločevalcev

Nosilci politike imajo ključno vlogo za energetsko prihodnost. Vlade držav bi morale prepoznati konkurenčnost cen varnega podaljševanja življenjske dobe obstoječih jedrskih elektrarn.

Jedrska industrija je poročilo prav tako podprla, ter se obenem strinja, da bodo brez ustrezne podpore jedrski energiji, globalna prizadevanja za čisto tranzicijo energetskega sistema drastično težja in tudi dražja. »World Nucelar Association« navaja, da poročilo jasno opredeljuje, da bi neinvestiranje v obstoječe in nove jedrske elektrarne pomenilo povečanje emisij, stroškov in energetske varnosti.

Med drugim Agneta Rising, generalna direktorica CEM10 pravi, da vedno več vladnih institucij in politik prepoznava prednosti jedrske energije, ter jo obenem vključuje v svoje prihodnje plane za stabilno in čisto energijo.

''Jedrska energija močno narašča v državah kot so Kitajska, Rusija in nekaterih drugih državah, kjer se razvijajo novi gradbeni projekti, kot je npr. Turčija, ZAE, Bangladeš, Egipt in Belorusija'', pravi Rising. ''Vendar bo potrebno še marsikaj več, da bi dosegli globalni cilj vsaj 25% zalaganja povpraševanja po električni energiji iz jedrske energije, do leta 2050''.

Vladna priporočila

Poročilo IEA navaja 8 vladnih priporočil:

• Pustiti opcije odprte: Podaljšanje življenjske dobe obstoječih elektrarn, dokler varnost to mogoča.
• Ovrednotenje distribuiranja: Oblikovati trg z električno energijo na način, ki ustrezno ovrednoti sistemske storitve, ki so potrebne za ohranjanje varnosti električnega sistema, vključno z razpoložljivostjo zmogljivosti in storitvami nadzora frekvenc. Zagotoviti, da se ponudniki teh storitev, vključno z jedrskimi elektrarnami, nadomestijo na konkurenčen in nediskriminatoren način.
• Ovrednotenje netržnih ugodnosti: Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za jedrsko energijo in druge vire energije z nizkimi emisijami ogljika ob priznavanju njenih koristi za okoljsko in energetsko varnost ter ustrezno plačilo.
• Posodobitev varnostnih predpisov: Po potrebi posodobitev varnostnih predpisov, da bi zagotovili stalno varno delovanje jedrskih elektrarn. Kadar je to tehnično mogoče, bi moralo to vključevati omogočanje prilagodljivega obratovanja jedrskih elektrarn za zagotavljanje pomožnih storitev.
• Ustvariti privlačen finančni okvir: Vzpostaviti okvire za upravljanje tveganj in financiranja, ki lahko pomagajo sprostiti kapital za nove in obstoječe elektrarne po sprejemljivi ceni, ob upoštevanju profila tveganja in dolgoročnih jedrskih projektov.
• Podpora novo gradnji: Zagotoviti, da postopki licenciranja ne vodijo v zamude pri projektu in povečevanju stroškov, ki niso upravičeni z varnostnimi zahtevami. Podpora standardizaciji in omogočanje učenja iz celotne industrije.
• Podpora inovativnim novim modelom reaktorjev: Pospeševanje inovacij v nove modele reaktorjev, kot so majhni modularni reaktorji (SMR), z nižjimi kapitalskimi stroški in krajšimi časovnimi roki ter tehnologijami, ki izboljšujejo operativno prilagodljivost jedrskih elektrarn za lažjo integracijo v elektroenergetski sistem zaradi rastoče energije vetra in sonca.
• Ohraniti človeški kapital: Ohraniti in razviti človeške vire in zmogljivosti projektnega vodenja v jedrskem inženirstvu.

Vir: WNN