Macron, Janša in še pet predsednikov skupaj v podporo jedrski energiji
V pismu so sprva izrazili hvaležnost za dosledna prizadevanja Evropske unije za podnebno nevtralnost do leta 2050 z novim ciljem EU glede neto domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 % do leta 2030. Vendar predsednike skrbi, da pot, ki je trenutno določena za dosego tega cilja, pušča malo prostora za oblikovanje notranje politike v skladu s pogoji, ki so značilni za posamezne države.
Prepričani so, da bi morala Evropska unija ne le priznati, temveč tudi dejavno podpirati vse razpoložljive tehnologije brez emisij ali z nizkimi emisijami, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti in hkrati podpirajo druge cilje energetske politike. To še posebej velja za jedrsko energijo, katere razvoj je eden glavnih ciljev Pogodbe o ustanovitvi skupnosti Euratom, ki institucije EU obvezuje, da ga spodbujajo. Poleg tega je Evropska komisija v svojih odločitvah o državni pomoči razvoj jedrske energije priznala kot cilj skupnega interesa.
Tako ima vsaka država članica možnost razvijati jedrsko energijo ali se je vzdržati ob medsebojnem spoštovanju in ne glede na politične odločitve drugih držav članic. Vendar pa številne države članice nasprotujejo razvoju jedrskega sektorja v EU, kljub njegovemu nepogrešljivemu prispevku k boju proti podnebnim spremembam in tudi k širini še neizkoriščenih sinergij med jedrsko in obnovljivimi tehnologijami. Videti je, da je jedrska energija tudi zelo obetaven vir nizkoogljičnega vodika po dostopni ceni in ima lahko pomembno vlogo pri povezovanju energetskega sektorja. Prav tako ustvarja številna stabilna in kakovostna delovna mesta, kar bo pomembno v recesiji po pandemiji covida.
Izrazili so zaskrbljenost, da je pravica posamezne države članice do izbire med različnimi viri energije in pravica do določitve splošne strukture oskrbe z energijo trenutno močno omejena z oblikovanjem politike EU, ki jedrsko energijo izključuje iz vse več politik. Brez ustreznega okvira za jedrske novogradnje, bi lahko postopoma odpravilo jedrsko energijo in že vzpostavljene jedrske tehnologije, kar bo povzročilo znatno izgubo visokokakovostnih delovnih mest v številnih evropskih državah.
Končno vse države članice sprejemajo odločitve glede politik na področju energetike v celoti skladno z zakonodajo EU, vključno s pogodbo Euratom. To je po mnenju predsednikov še en argument nujnega poziva k zagotovitvi resnično enakih pogojev za jedrsko energijo v EU, ne da bi jo izključili iz podnebnih in energetskih politik ter spodbud EU, in ob upoštevanju, da polovica držav EU uporablja ali gradi jedrske elektrarne, ki zagotavljajo skoraj polovico proizvodnje energije z nizkimi emisijami v EU, v skladu z najstrožjimi varnostnimi standardi, kot jih zagotavlja okvir Euratoma.