Od januarja 2011 se je na vsak gram jedrskega goriva, naloženega v nemške reaktorje, plačalo dajatev v višini 145 €. Po mnenju zakonodajalca, je bil davek »trošarina v smislu davčnih predpisov«. Pričakovalo se je, da bo davek prinesel dodatnih 2,3 milijarde € na leto.
Zakon je bil uveden s strani države kot sprememba zakona o jedrski energiji iz leta 2002, ki je omogočal daljše obdobje obratovanja nemških reaktorjev. Vlada se je odločila za nove davke, kljub temu, da je odziv na nesrečo v Fukušimi leta 2011, odpravil podaljšano obratovanje elektrarn ter prisilil predčasno zaprtje starejših enot. Energetska podjetja so hitro ukrepala ter zadevo presoje zakonitosti predala sodišču.
Kot primer je skupno podjetje, podjetij RWE in EON. Podjetje Kernkraftwerke Lippe-Ems GmbH, upravlja Emslandske jedrske elektrarne. Podjetje je vložilo pritožbo na sodišče v Hamburgu, in sicer nad dodatnimi dajatvami za gorivo, ki jih mora plačevati.
Novembra 2013 je sodišče v Hamburgu presodilo, da ne more nedvoumno ugotoviti, ali je bil davek v skladu z evropsko zakonodajo. Zato je primer posredovalo na Sodišče Evropskih skupnosti. Sodišče je odločilo, da je davek na jedrsko gorivo v skladu s pravom EU. Sodišče je torej zavrnilo zahtevek, da mora biti jedrsko gorivo izvzeto iz obdavčitve v skladu z evropsko direktivo o obdavčitvi energentov in električne energije. Sodišče je ugotovilo, da jedrsko gorivo ni vključeno v seznam goriv, določenih v tej direktivi.
Zvezno ustavno sodišče v Karlsruheju pa je medtem obravnavalo vprašanje, ali ima Nemčija sploh pravno podlago, da naloži dodatni davek, kot je davek na jedrsko gorivo. Odločiti je bilo potrebno ali se sme nemški koncept trošarine smatrati v skladu z direktivo EU.
Sodišče je razsodilo, da država nima pravice zahtevati dodatnega davka, ker davka na jedrsko gorivo ni mogoče smatrati kot vrsto trošarine v skladu s 106. členom ustave, zato zakonodajalec ni imel zakonodajne pristojnosti za sprejetje zakona o davku na jedrsko gorivo. Posledično je davek na gorivo formalno protiustaven in neveljaven.
EON je v obdobju 2011-2016 v okviru davka na jedrsko gorivo plačal približno 2,8 milijarde €, RWE in EnBW pa 1,7 milijarde € oziroma 1,44 milijarde €.
Po odločitvi zveznega ustavnega sodišča, EON pričakuje vrnitev vseh nerešenih davčnih plačil med letoma 2011 in 2016 v višini približno 2,85 milijarde €, plus obresti v višini 450 milijonov €. Vračilo preplačanega denarja z obrestmi pričakujeta tudi podjetji EnBW in RWE.
Vir: WNN